Pologi::Kako dvigniti ugled gostinstva v Sloveniji?

Spodnji tekst uporabite kot obvezno obliko pri pripravi celotne vsebine idejnih pologov, ostale vrste pologov imajo lahko poljubno obliko.

• ugotovitve o stanju v slovenskem ali v italijanskem turizmu, zaradi katerih je ideja smiselna

  V Sloveniji so plače v dejavnosti gostinstva (I Gostinstvo) v maju 2009 po podatkih statističenga urada RS znašale 1.035 € bruto kar je 697 € neto. Gostinec v Sloveniji se ne more izogniti dela na praznike, deljenega delovenga časa, povečanega obsega dela nad 8 ur.  Zakon, ki bi določal, da je gost dolžan zaposlenim dati napitnino, danes ne obstaja. V primeru, da je gost s storitvijo zadovoljen, napitnino da, sicer pa ne.

• primerjava s stanjem v tujini

  Davek na napitnino je v ZDA uzakonjen. Napitnina je v primeru a¨la carte restavracije pogostokrat neobvezni del v penzionskih restavracijah pa pogostokrat obvezni del, ki je že vračunan v storitev. Prav tako je napitnina obvezni del za servis na križarkah. Napitnina znaša v povprečju 15 % od višine računa. Dejansko napitnina predstavlja tolikšen del pirhodkov, da osnovna plača postane zanemarljiva in bi lahko zaposleni delali brez zajamčene plače. Napitnine pogosto predstavljajo 100 % natakarjevega čistega zaslužka, ker davki zmanjšujejo njihovo plačo na uro, zaradi tega je napitnina glavna skrb natakarjev za povečavnje njihovih prihodkov.

• osnovni koncept ideje

  Ključno pri napitnini je dovolj veliko število strank in prodaja storitev, da sploh lahko pride do napitnine. Pomembno je tudi optimalno število zaposlenih. V kolikor bi delodajalci zaposlili več zaposlenih, bi sicer izboljšali servis, a bi le-ti, ker bi se razdelila med vse, prejemali nižjo napitnino. Zato morajo delodajalci spremljati celotne prihodke zaposlenih in ne zgolj obvezni del plače. Za zaposlene je značlilno, da delodajalcu in sodelavcem predstavljajo zgolj osnovno plačo. Napitnino pa pri predstavitvi zanemarijo. Ne glede na višino napitnine, ki jo natakar dobi s strani gostov, je dolžan izplačati v višini 10 % od svojega ustvarjenega prometa tudi pomožnega natakarja, barmana in kuhinjo. Z gotovostjo trdim, da je motivacija dela v gostinstvu zelo visoka. To lahko podpremo tudi za raziskavo (Dube, 2007), če prejemajo zaposleni poleg zajamčene plače še napitnino, so bolj motivirani za prodajo in s tem povečevanje prihodkov, saj si s tem povečajo napitnino (tudi v primerih ko je ta že vračunana v storitev) kot če bi imeli fiksno plačo. Prav tako so napitninski zaposleni motivirani za hitrejše izvajanje servisa, saj je hitrejši servis, v kolikor ne trpi kakovost, pomeni več postreženih gostov in višjo realizacijo za delodajalca ter več napitnine za zaposlenega. To posledično pomeni zadovoljnega zaposlenega in zadovoljnega gosta, ki bo o svojem zadovoljstvu govoril tudi ostalim potencialnim gostom in pripeljal še več gostov. To pa predstavlja tudi zadovoljstvo lastnika. In če se vrnemu k začetku gre za to, da so vsi trije akterji na koncu zadovoljni.

• koraki od danes do popolnoma uresničene ideje (+ kdo jih bo izvedel in koliko časa in denarja posamezni koraki potrebujejo)

  Zavezava k sistemu vodstva oz. lastnika, operativno jo izvedejo vodje hrane in pijače, ob pomoči odgovornega za IT, časovno se to lahko naredi takoj.

• pogoji (v timu in v slovenskem ali italijanskem turizmu), ki morajo biti izpolnjeni, da ideja uspe

  Vzpostavitev sistema za katerega morajo biti najprej ZA lastniki oz. upravitelji gostinskih obratov.

• dodana vrednost ideje (z vidika vseh izvajalcev in uporabnikov)

  Visoka motiviranost zaposlenih, večja produktivnost zaposlenih, cenjenost gostinstva, višji vpis v gostinsko turistične šole.

• kakšno pomoč potrebujete oz. jo predvidevate, da bi bila potrebna?

  Dobra volja lastnikov gostinskih obratov in upati si to narediti.